Nezadovoljni kmetje zahtevajo dialog z vlado

Kmetijske stanovske organizacije se kljub številnim pobudam, pripombam in pozivom na ključne zakonske predloge počutijo neslišane, zato zahtevajo dialog z vlado. V kabinetu premierja Roberta Goloba so izrazili pripravljenost za dialog, a zaenkrat še ni jasno, kdaj bo prišlo do sestanka.

Vladi očitajo, da zakonodajo sprejema brez socialnega dialoga

Kmetijske organizacije s Kmetijsko gozdarsko zbornico (KGZS) na čelu so danes sprva sklicale izjavo za javnost, na kateri so, kot so zapisale, nameravale spregovoriti o zavračanju dialoga s kmeti s strani vlade. Tej očitajo, da kmetijsko zakonodajo sprejema "brez socialnega dialoga, saj očitno nima interesa za strateško pomembno vprašanje prehranske suverenosti".

Pozneje pa so izjavo odpovedale, saj so iz kabineta predsednika vlade prejele odgovor o njegovi pripravljenosti na srečanje.

Kmetje v kabinet premierja vabljeni v petek

Iz Golobovega kabineta so glede zahteve za sestanek s kmeti odgovorili, da sestanek zaradi premierjevih že načrtovanih in neodložljivih obveznosti ta teden ne bo mogoč. So pa kmete "v luči nadaljevanja konstruktivnega dialoga" v petek vseeno povabili na sestanek v kabinet predsednika vlade.

Kot so za STA pojasnili na KGZS, se petkovega sestanka ne bodo udeležili, saj se na Ptuju odpira festival Dobrote slovenskih kmetij, potekajo pa pogovori, da bi do srečanja prišlo v najkrajšem času, morebiti že v začetku prihodnjega tedna.

V kabinetu predsednika vlade so v dopisu sicer zapisali še, da so seznanjeni s tem, da se je kmetijska ministrica Mateja Čalušić v zadnjih mesecih večkrat sestala s predstavniki nevladnih organizacij in da so bila v okviru posvetovalnih teles, delovnih skupin in območnih predstavitev številna stališča kmetov že vključena v razpravo ter upoštevana pri pripravi zakonodajnih predlogov.

Ob tem so v odgovoru na dopis kmetijskih organizacij z 8. maja v kabinetu izrazili še prepričanje, da bo ministrica tudi v prihodnje nadaljevala z odprtim in konstruktivnim sodelovanjem z vsemi deležniki.

Na dopis, ki ga je Golobu poslalo 11 kmetijskih nevladnih organizacij, so se danes odzvali tudi na ministrstvu za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano, kjer so znova zavrnili navedbe kmetov, da zakonodaja nastaja v tajnosti. Prav tako so prepričani, da je bila priprava zakonodajnega svežnja ena najbolj vključujočih do zdaj.

Zavrnili so tudi trditve kmetov, da zakonodajni predlogi ogrožajo prehransko varnost, slabijo kmetijski in gozdarski sektor ter zmanjšujejo dostojanstvo kmetov in izbiro potrošnikov, saj na ministrstvu menijo, da predlogi naslavljajo ključne izzive časa.

"Predlogi zakonov tako krepijo pridelavo, predelavo in dostopnost kakovostne hrane v Sloveniji, uvajajo sodoben in dostopnejši prenos znanja ter hitrejše prilagajanje na podnebne spremembe, postavljajo jasen okvir za varovanje kmetijskih zemljišč, omogočajo boljšo sledljivost živil in večjo izbiro potrošnika, dajejo večjo preglednost nad dogajanjem v prehranski verigi ter prispevajo k bolj urejenemu sistemu zaščite živali in odgovornega ravnanja z njimi," je v odzivu na dopis zapisala ministrica. Prepričana je, da se s tem postavljajo temelji za odporen, trajnosten in kmetu bolj pravičen prehranski sistem.

Ob tem je poudarila, da ministrstvo ostaja odprto za vsebine, ki pripomorejo k dolgoročni prehranski varnosti Slovenije, in se bo še naprej odzivalo na predloge, usmerjene v skupno dobro. Zato je Čalušić predsednike KGZS, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije povabila na sestanek, ki bo sredi prihajajočega tedna.

Ministrstvo za kmetijstvo je konec januarja in v začetku februarja v javno razpravo poslalo sveženj kmetijske zakonodaje, ki zajema sedem osnutkov zakonov in novel: zakone o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali in novele zakonov o kmetijskih zemljiščih, o gozdovih in o zaščiti živalih. Javna razprava je trajala od 45 do 75 dni in se je za zadnje osnutke zaključila sredi aprila. Na predlagani sveženj je ministrstvo prejelo skupno čez 1450 pripomb, pri čemer so nekatere, kot so pred časom pojasnili za STA, tudi upoštevali. Predlog novele zakona o zaščiti živali je medtem tudi že sprejela vlada.